Rasizem v avstrijski CBD panogi

4. junija 2020 je okoli 50.000 ljudi v okviru demonstracije „Black Lives Matter“ hodilo od dunajskega MQ do Karlsplatza. Njihov cilj? Skupaj se zavzeti proti rasizmu in diskriminaciji. Povod je bil takrat brutalni umor Afroameričana Georgea Floyda, ki ga je zakrivila policija. Tudi v Avstriji je rasizem še vedno vseprisoten. To sega od pogostejših policijskih kontrol prek rasističnih šal do umora. Rasizem se pogosto še vedno zmanjšuje ali celo normalizira. V panogi CBD in konoplje se ta rasizem kaže predvsem v obliki stereotipiziranja in „oglaševalskih šal“ na račun tistih, katerih življenjsko resničnost to posebej negativno zaznamuje. Razumemo se kot zavezniki v vseh bojih za enakopravnost, zato svojo platformo uporabljamo – tudi – za ozaveščanje o tej temi.

Ta tema je tako pomembna, kot je obsežna in kompleksna. Obstaja množica rasističnih sistemov, ki se do danes prepletajo in tako otežujejo življenje ljudi BIPoC. In čeprav smo ta prispevek na blogu že večkrat poskušali napisati in razčleniti, je jasno, da en prispevek nikoli ne bi mogel opisati vseh vidikov rasizma in diskriminacije. Na kar pa se lahko in se želimo osredotočiti, je rasizem in konoplja ter povezava z domačo panogo CBD.

Kaj imata konoplja in rasizem sploh skupnega?

Na prvi pogled povezava med konopljo in rasizmom morda sploh ni tako očitna. Če pa pogledamo v ameriške zapore ali prisluhnemo žrtvam rasistično motiviranega policijskega nasilja, opazimo: to je zelo tesno povezano.

Čeprav po anonimnih anketah konopljo v Ameriki enakomerno uživajo vse skupine prebivalstva, v ameriških zaporih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, sedi 4x toliko ljudi BIPoC kot belcev. Policija jih pogosteje kontrolira, prejemajo strožje kazni in pribl. 3x pogosteje umrejo zaradi smrtonosnega policijskega nasilja. V Avstriji so ljudje afriškega porekla nesorazmerno pogosto žrtve policijskega nasilja. Vedno znova prihaja do nasilnih napadov in pogostejših osebnih kontrol zaradi domnevnih kršitev zakona Suchtmittelgesetz. Večinoma ta sum ne temelji na veliko več kot na barvi kože prizadetih.

In kaj natančno ima to zdaj opraviti s panogo CBD v Avstriji?

Nekateri od vas se zdaj morda sprašujete, kaj ima vse to opraviti z domačo panogo CBD. Priznamo, avstrijska panoga CBD ni izvor tega, zakaj ljudje BIPoC doživljajo diskriminacijo. Navsezadnje je veliko mlajša od rasizma v Avstriji & Nemčiji. In vendar k temu prispeva svoj delež: podjetja CBD vedno znova uporabljajo stereotipne upodobitve oseb BIPoC za oglaševanje svojih izdelkov. To je problematično, ker je prikazovanje ljudi BIPoC v oglaševanju pogosto zelo rasistično zaznamovano. Hkrati se tu v imenu „smešnih oglaševalskih šal“ kuje dobiček iz stigme, ki močno vpliva na življenjsko resničnost prizadetih in jih omejuje v njihovi svobodi. Vsi nenehno zaznavamo, kaj nam sporoča oglaševanje – čeprav ne vedno zavestno. V teh primerih je jasno sporočeno: ljudje BIPoC jemljejo in prodajajo konopljo!

Saj je samo šala?

S humorjem ima vse skupaj mimogrede le malo opraviti – čeprav pogosto slišimo odzive, kot so „Ampak razumite vendar šalo!“ ali „To šalo lahko naredim, saj nisem rasist!“. Žal povsem resno: ta vrsta stereotipiziranja nekatere ljudi stane življenje. Rasizem torej ni šala. Za prizadete je pogosto posebej cinično dejstvo, da z njimi zaslužijo ljudje, ki niso prizadeti. Dolga tradicija je, da se diskriminatorne stvari govorijo v imenu humorja ali da se tisti, ki se temu ne morejo smejati, prikažejo kot kvarilci zabave.

Tu je lahko v veliko pomoč preverjanje samega sebe: bi se mi to zdelo tako smešno, če bi bil/a jaz oseba, ki ne najde dela ali stanovanja, ker bela večinska družba tako ali tako predpostavlja, da prodajam droge? Kako bi se počutil/a, če bi me policija na poti iz službe domov vedno znova ustavljala – preprosto zato, ker obstajam? Ali če bi družine mojih prijateljev in prijateljic tem prepovedale druženje z mano, ker bi lahko imel/a slab vpliv, samo zaradi barve kože?

Bele osebe si teh vprašanj redko zastavljajo in skoraj ne doživljajo te vrste negativne diskriminacije. Belci se pogosto tudi zelo občutljivo odzovejo na to temo, ker menijo, da sami niso krivi, ali se počutijo nemočne in si tega stanja pravzaprav ne želijo. Če se tu prepoznate in se zdaj sprašujete, kaj lahko storite proti temu, je to že pomemben korak:

Kaj lahko vsi storimo proti rasizmu?

Ko vidite rasistično oglaševanje, se pritožite. Podjetju neposredno povejte, kaj mislite, ali se pritožite pri svetu za oglaševanje. Prisluhnite prizadetim, ne da bi jim želeli odrekati njihove izkušnje. Spregovorite, ko ljudje v vaši okolici govorijo rasistične stvari, in poskusite pojasniti, zakaj je to rasistično. Za ljudi, ki nenehno doživljajo diskriminacijo, je zelo naporno in izčrpavajoče, da morajo vedno znova pojasnjevati, zakaj je nekaj rasistično. Poskusite podpirati podjetja ljudi BIPoC in jim sledite na družbenih omrežjih. Izobražujte se o tej temi in izkoristite ogromno brezplačnih virov na internetu. Ne pričakujte, da vas morajo ozaveščati prizadeti, ker je „to vendar v njihovem interesu“. V interesu vseh nas je oblikovati svet, v katerem se vsak počuti varno in dobro.

Tukaj je nekaj virov, ki so na voljo vsem nam:

Poročilo o rasizmu organizacije ZARA

@verbuendete_r_sein

@saymyname_bpb

@wasihrnichtseht

Alice Hasters – Was weiße Menschen über Rassismus nicht hören wollen aber wissen sollten

Tupoka Ogette – Exit Racism

Obe knjigi najdete tudi BREZPLAČNO na Spotifyju!